Ko je govor o dizajnu, nas termin dizajn popelje do različnih oblikovalskih konceptov. Lahko gre za enkratno dejavnost ali dolg proces, ki združuje ustvarjalnost in inovativnost v dodano vrednost, kar se odraža v estetiki ali obliki izdelka, storitve ali izkušnje. V zadnjem času vlogo oblikovanja oziroma dizajna spremlja tudi poseben način mišljenja. Namesto da bi poudarjali zgolj estetiko in obliko, dizajn nadomešča način razmišljanja, ki po svoji naravi vodi v inovativnost.
V zadnjih nekaj letih je koncept dizajnerskega razmišljanja (angl. design thinking) prišel v ospredje tudi v poslovnem svetu. Literatura ga povzema kot disciplino, ki uporablja tenkočutnost oblikovalcev in njihovih metod raziskovanja človekovih potreb, ki so tehnološko izvedljive in komercialno vzdržne. Ta strategija na podlagi uporabnikovega raziskovanja ustvarja nove priložnosti na trgu.
Vloga dizajna v sodobnih inovacijskih procesih postaja pomembnejša kot kadarkoli prej. Različne ugotovitve raziskav kažejo, da so bile organizacije, ki so bile bolj usmerjene k uporabniku z vključevanjem dizajnerskega razmišljanja v organizacijsko kulturo, bolj inovativne kot druge, kar pomeni, da so tudi povečale svojo konkurenčnost. Na nek način je dizajnersko razmišljanje strateško orodje za ustvarjanje inovacij, usmerjenih v uporabnika. Multidisciplinarni pristop oblikovalca k reševanju problemov v večji meri zadovolji potrebe uporabnikov in njihova prizadevanja, da so del naprednega raziskovalnega procesa, ki omogoča nove priložnosti in inovacije.
Na STEP Inštitutu oblikujemo in izvajamo delavnice o metodah dizajnerskega razmišljanja. Verjamemo, da je ta disciplina tesno povezana z raziskavami, razvojnimi možnostmi in inovacijami.
