We are happy to present first results of our Erasmus+ project SENTIM – Social Entrepreneurship for Immigrants. Our first step in the project was to prepare a report that offers a general overview of the state of the social economy in all partner countries: Spain, Italy, Greece and Slovenia. The study tries to point out the situation of social entrepreneurship at local level and offers a short collection of best practices in each country.

The report also describes some possibilities to develop new social enterprises at local level and suggest new methods to identify opportunities for the development of projects in the frame of social economy. You can read more about the project and report on SENTIM website.

Dvanajst novih izdelkov in storitev je med 18. in 20. marcem 2016 v Delavskem Domu Trbovlje uvidelo luč na koncu podjetniškega tunela, potem ko so mladi intenzivno ustvarjali noč in dan ter s pomočjo izkušenih mentorjev spoznavali svet podjetništva. Udeleženci so pokazali, da kljub gospodarski krizi priložnosti za njihovo generacijo ne (z)manjka, saj so svoje hobije znali izkoristiti kot ideje za vir prihodka in zaposlitev.

Dogodek je bil organiziran po že znanem načelu "start-up week", ki je priljubljena oblika podjetniškega udejstvovanja tudi drugod po Evropi in po svetu. Udeleženci so na start-up dnevih tri dni in noči skupaj z mentorji razvijali svoje zamisli in jih ob koncu predstavili komisiji vlagateljev. Mnogi idejni projekti imajo potencial, da prerastejo v uspešna podjetja, saj jih je tudi izkušena komisija ocenila z odliko.

Zaključek intenzivnega vikenda je bil namenjen t. i. "pitch-anju": vsaka ekipa je imela na voljo 3 minute časa, da svojo idejo predstavi 4 članski komisiji. Ekipe so se kljub tremi odlično odrezale in uspele dobro predstaviti svoje ideje. Komisija in obiskovalci zaključne prireditve so nato lahko glasovali za idejo, ki jim je bila najbolj všeč, zanimiva oziroma je bila najbolj inovativna. Tako komisijo (predstavnike zasebnih in javnih institucij) kot tudi obiskovalce je najbolj prepričala ideja ThinkAlong: tehnologija, ki omogoča branje misli z uporabo signalov EEG. Zmagovalna ekipa je razvila ovratnico, ki je zmožna brati EEG valovanje možganov psa in to prikazati na mobilni aplikaciji. S tem lastniku psa omogočajo boljše razumevanje svojega ljubljenčka, napovedali pa so, da bo lahko kuža s pomočjo njihove naprave že kmalu (prek opomnika na telefonu) sporočil svojemu lastniku kdaj mora na stranišče.  Ekipa si je prislužila tudi nagrado za najboljšo predstavitev ideje.

Ekipa HoloTime je razvila naj produkt: stojalo in spremljajočo mobilno aplikacijo, ki pametni telefon spremenita v hologramski prikazovalnik. Ekipa je predstavila že delujoč prototip v obliki naprave, ki jo ima uporabnik na svoji nočni omarici in mu med polnjenjem telefona omogoča tridimenzionalni prikaz vsebine na zaslonu.

Nagrado za naj storitev si je prislužila ekipa ConcertMatch, ki želi prek spleta povezati izbrane klasične glasbenike s priložnostmi za plačano nastopanje v kavarnah, hotelih in dogodkih z namenom ustvarjanja dodatnega zaslužka za mlade glasbenike. Če morda želite presenetiti svoje najdražje s serenado pod oknom, je ta storitev kot nalašč za vas.

Udeleženci pa niso razvijali samo idej, ki imajo potencial za zaslužek. Ekipa Intervent je razvila idejo za označevalno tablo za avtomobile prostovoljnih gasilcev, ki se pred intervencijo z lastnim avtomobilom peljejo do gasilskega doma. Izdelek je v skladu z zakonodajo in zlorabo preprečuje tako, da je njegova uporaba možna samo ob (avtomatski) najavi vožnje na policijsko postajo. Ideja jim je prinesla nagrado za najboljšo družbeno koristno idejo.

Nadebudni mladi podjetniki so se strinjali, da je prva prava poslovna izkušnja pomembnejša od zmage. Članica zmagovalne ekipe ThinkAlong Ajda Frankovič je povedala: "Naredili smo veliko, naučili smo se veliko, spali nismo skoraj nič, pa še zmagali smo." Izpostavila je še, da je izkušnja razvoja prvega produkta pomembnejša od poslovnega uspeha, saj pomeni odskočno desko za podjetniško udejstvovanje v prihodnosti.

Start-up vikend je bil pomemben tudi za širjenje zavedanja, da si svoj sanjski posel lahko ustvari vsak. Udeleženci in gostje so se strinjali, da dogodek pomembno prispeva k spreminjanju mnenja, da sleherni posameznik v današnjem času nima priložnosti in da se mora sprijazniti s kakršnokoli zaposlitvijo, ki jo lahko dobi. Udeleženci so pokazali, da so že trije intenzivni dnevi dovolj za začetek uspešne podjetniške zgodbe. Pomembno je, da najdeš nekaj, kar te veseli in da vložiš v to dovolj dodatnega časa in vztrajnosti, da se učiš, razvijaš in postajaš boljši. Ne da lahko s pravo mentorsko podporo svoj 'sanjski' posel začne prav vsak – pri tem je lahko tudi zelo uspešen.

Nastala je nova platforma za iskanje mednarodnih izobraževanj za učitelje: www.erasmusplustraining.net.

Na platformi lahko učitelji najdejo različne seminarje pod okriljem programa Erasmus+. V Sloveniji lahko prek nacionalne agencije Cmepius pridobijo finančna sredstva, ki jim krijejo večino stroškov mednarodnih izobraževanj.

V tem intervjuju raziskujemo izkušnjo dveh profesoric, ki sta se v projektu IQAIST udeležili zanimivega seminarja na Portugalskem. Seminar je bil namenjen spoznavanju pedagoških aktivnosti za celostno poučevanje tujih jezikov.

Nataša Veber je profesorica angleščine na Gimnaziji Škofja Loka. Vedno pripravljena na nove izzive in nova spoznanja. Učenje angleščine ji je že od nekdaj eden največjih izzivov, predvsem  trajnostno učenje, ki zanjo pomeni dijakom vzbuditi željo in radovednost, da se učijo še naprej in ne samo 4 leta na gimnaziji. Poleg učenja je dejavna še na številnih področjih, eden izmed teh je vodenje MEPI skupin, ki jo približa dijakom in naravi.

Sonja Zabukovec Mikolj je profesorica angleščine na piranski gimnaziji. Angleščino poučuje 28 let, zadnjih 23 let v gimnazijskem programu. Poučuje dijake vseh letnikov, vsako leto pa pripravlja dijake na maturo na višji ravni.

Portugalska ni le zanimiva turistična destinacija, za vaju je bila lokacija mednarodnega izobraževanja. Udeležili sta se seminarja za celostni pristop k poučevanju jezikov ob spoznavanju kulture. Kaj je posebnega pri celostnemu pristopu k poučevanju jezikov?

Nataša: Celostno poučevanje jezika pomeni, da vključuješ v poučevanje vse vidike življenja predvsem pa zavedanje o mnogokulturnosti, različnosti, varovanju okolja, drugačnosti. Sploh pa je jezik skoraj nemogoče poučevati drugače, ker je jezik samo orodje za razpravljanje o perečih problemih in stvareh, ki so za nas kot družbo pomembne. Ravno zato je učiti angleščino hkrati zelo zanimivo in odgovorno, kajti pri pouku se dotikamo raznoraznih tem, ki so lahko na čase "problematične" oz izziv. Tem, ki nam dajo mislit in nas delajo boljše ljudi. Dandanes je to toliko lažje, ker imamo cel svet teko rekoč na dosegu roke in preko interneta dostopen iz vsake učilnice. Treba se je samo zavedat priložnosti in izkoristit dane možnosti.

Nam lahko, prosim, predstavite en primer učne ure.

Sonja:
Ker z Natašo poučujeva v gimnazijskem programu (na seminarju sva bili edini učiteljici, ki poučujeta dijake v starosti od 15 do 18 let), sva večino aktivnosti izvedli skupaj.

V prilogi je besedilo “Yes,Virginia, there is Santa Claus“, ki sva ga z Natašo pripravili za dijake na stopnji upper-intermediate. Ker sva poročali v angleščini, je tudi spodnji povzetek učne ure v angleščini.
1.            Warm-up (pre-reading) activity to set the mood: Students listen to one Christmas carol (e.g. We Wish You A Merry Christmas).
2.            Pair work: Share your personal experience: Do you like Christmas? Why (not)? How do you celebrate it? What are your childhood memories of Christmas? (Feed back and a brief discussion).
3.            Look at the title. What do you think the article is about? (individual students predict, guess what the text is about).
4.            Reading: Students read the text to find out whether their predictions were right. (the teacher helps students by asking questions such as: Were you right? Did you guess correctly? What is the article really about? What is the main point of the text? Can you summarize it in a sentence?)
5.            After reading: Group work. The text can be divided into 4 paragraphs ( one paragraph per group of students). Students read their paragraph and find in it a sentence or thought that they find striking (interesting) or that makes them think about or question the world we live in. They share their ideas on it within the group and then report to the rest of the class. Students may (dis)agree with the ideas presented to them in the discussion.
6.            Homework: a) The most real things in the world are those that neither children nor men can see. Write an essay in 220-250 words. b) Write your own answer to Virginia.

Na Portugalskem sta tudi opazovali pouk na eni od tamkajšnji šol. Kako sta doživeli njihovo učno uro?

Nataša: Zanimivo mi je bilo opazovat pouk na eni izmed njihovih osnovnih šol, ker vidiš da počnejo podobne stvari. Imajo podoben pristop. Hkrati pa se vidijo tudi razlike v mentaliteti otrok (nihče ni prav veliko sodeloval). So pa bili otroci po uri več kot pripravljeni z nami govorit v angleščini.

Sonja: V spominu mi je ostala učna ura na privatni jezikovni šoli, kjer poučuje  gospa Zaira Miranda. Učenci so si na začetku ure ogledali krajši video o odkritju Amerike, zgodovini kakava in izdelovanju čokolade. Njihovo razumevanje je učiteljica sproti preverjala z vprašanji, z vajami bralnega razumevanja in preprostimi jezikovnimi vajami (na primer raba vprašalnic Who, What, When, Where, Why).
V drugem delu ure so učenci prebrali recept za tradicionalno portugalsko božično sladico (t.j. čokoladno salamo), ki jo pogosto pripravijo otroci. S timskim delom so sladico tudi pripravili in med delo uporabljali »present continuous« za izražanje poteka njihovega dela. Ob zaključku jih je učiteljica prosila naj se spomnijo vseh tistih, ki jim na šoli tako ali drugače pomagajo ter gostov in vseh bližnjih, ki jim lahko v znak hvaležnosti pripravijo in ponudijo rezino sladice. Kljub prizadevnosti in potrpežljivosti učiteljice me je zelo presenetila neodzivnost dijakov (najstnikov), ki so bili morda tudi zaradi naše prisotnosti večinoma tiho. Takega mrtvila med mojimi urami preprosto ni.

Kaj ste pridobili za svojo prakso od seminarja na Portugalskem?

Nataša: Predvsem potrditev, da sem na pravi poti, ker že od začetka poučujem angleščino na tak način in veliko novega materiala in spletnih strani. Nenazadnje tudi idej za učne ure. Ker človek prav vsega materiala ne more pregledat sam. In pa najbolj dragoceno - delitev izkušenj z drugimi učitelji angleščine in vpogled v njihove šolske sisteme in s tem zadovoljstvo, ker vidiš, da v Sloveniji delamo dobro in smo na pravi poti.

Sonja: Pravzaprav sem dobila potrdilo, da učitelji v Sloveniji  izvajamo zelo kvaliteten pouk.  Učiteljice v Turčiji, na primer, imajo v razredu 45 otrok, ki prihajajo iz številčnih družin, ki zgolj „pospravijo“ svoje otroke na varno v šolo in jih ne zanima, kaj tam počnejo. Tudi učiteljica iz Italije še nikoli ni ocenjevala svojih učencev s pomočjo opisnikov in kriterijev in ji je raba računalnika pri pouku tuja.
To, kar se me je na izobraževanju še posebej dotaknilo je osmišljanje pouka tako, da razvijamo dijakove kognitivne, emocionalne, socialne in tudi duhovne dimenzije. Predvsem s slednjim lahko razvijamo kulturo miru in sočutja med ljudmi, kar je po moje najdragocenejša popotnica dijaku za življenje in na kar, žal, v večnem boju za točke na maturi pogosto pozabljamo.

Kaj od tega ste že preizkusili pri pouku in kakšen je bil odziv dijakov?

Nataša: Izpeljala sem predbožično uro na temo YES Virginia, there is a Santa Clause - članek iz časopisa, kjer urednik odgovarja 8 let stari deklici ali je božiček resničen. Tekst je izjemen, ker poudarja, da je božiček v vsakem izmed nas in da bo vedno obstajal. Dijakom je bil všeč in jim je dal misliti, jim je bil vzpodbuda o razmišljanju o pomenu praznikov in obdarovanja in kaj je v življenju najbolj pomembno - to da verjamemo v nekaj, v dobro. Lep uvod v božične praznike.

Sonja: Predvsem poskušam ob vsaki temi, ki jo obravnavamo, naj bodo to različna berila ali maturitetno književno delo, bolj kot doslej spodbujati dijake, naj ne gledajo togo na svet in okolico, naj sprejemajo različne kulture, naj se vživijo v kožo drugačnih, naj vsaj za trenutek pozabijo na tekmovalnost, ki prežema vse pore naše družbe, naj se učijo timskega dela in pomagajo drug drugemu. Opažam, da se večina mojih dijakov na tovrstne pobude odzove pozitivno

Kako so vas sprejeli gostitelji?

Nataša: Gostitelji so bili neskončno ustrežljivi in prijazni. Vsak dan popoldan so nas peljali po Lizboni, nas peljali v restavracije in celo na Fado večer. Ni besed, ki bi opisale njihovo gostoljubnost.

Kaj lahko priporočate drugim učiteljem, ki se odpravljajo na mednarodno izobraževanje?

Sonja: Priporočam vsem učiteljem, naj takrat vsaj za kratek čas pozabijo na tipično slovensko težnjo po pritoževanju in kritiziranju (na primer šolskega sistema), pozabijo naj na ta večno spremljajoči občutek, da prihajajo iz „majhne“ in morda nepomembne države in na pretirano samokritičnost, ker se jim njihova angleščina ne zdi dovolj dobra. Naj gredo v tujino z dvignjeno glavo, ker so izjemni strokovnjaki z bogatimi izkušnjami na svojem področju.

Intervju je pripravila Blanka Tacer.